Vsak izmed nas je kreator prav vsakega detajla v svojem življenju

bodi-kreator-svojega-zivljenjaNaslov »Vsak izmed nas je kreator prav vsakega detajla v svojem življenju« me ni presenetil. Že dolgo se zavedam, da smo za vse kar se nam dogaja odgovorni sami in da karkoli počneš, delaj z užitkom in brez obžalovanja. Članek, ki ga je napisal James E. Maestro mi je prišel pod roke, ko sem se zalotila, da kljub vedenju, da smo sami svoji kreatorji,You-are-the-Creator-400x400 razmišljam, da življenje ni fer, da bi tisti, ki naj bi skrbeli za naše zdravje, ne naredijo tistega kar bi morali. In članek me spomnil, da nihče ne more narediti čudeža, če si očitamo, če se ne sprejemamo in ne najdemo poti do ljubezni do sebe.

V nadaljevanju posredujem članek, ki me je ponovno spomnil, da smo sami svoji kreatorji:

Ko si očitaš, da si nekaj storil narobe, ko se počutiš kot žrtev zunanjih okoliščin in ko iščeš izgovore v drugih – takrat zelo odločno trdiš, da nisi kreator svojega življenja. Resnica pa je popolnoma drugačna. Si upaš pogledati onkraj, le kaj leži na drugi strani?

Veš, da si že daleč. Daleč na poti spoznavanja sebe, daleč na poti sprejemanja sebe in daleč na poti ljubezni do sebe. Največja ljubezenska zgodba vseh časov – točno ta, ki jo pišeš sedaj.

Dejstvo je, da globlje ko greš, globlja je tema, bolj strašne so sence, a širša in obsežnejša kot kadarkoli je tudi tvoja zavest. Jasno ti je, sedaj ti je jasno, da kadarkoli boli, to ni kazen, ampak je le še korak naprej k temu, da se spoznaš in vzljubiš v celoti. Ni kaznovanja, vse je le izkušnja, izkušnja tvoje lastne integracije, tvojega lastnega razsvetljenja in prav vsak detajl, ki je del te avanture, je tam z določenim namenom in v najbolj ustreznem trenutku.

Ne skušaj ničesar spreminjati, ne skušaj ničesar odrivati in drago prelepo božansko bitje, nikar si ne očitaj česarkoli – tu je namreč glavni vzrok vseh ‘težav’, stagnacij in blokad. Ko očitaš samemu sebi, ko si ne dovoliš objeti izkušnje, kakršnakoli že je, pa če je še tako boleča, takrat preprečuješ toku življenja, da steče, in ostajaš ujet v svoji glavi: v svojih mislih in emocijah. Ljubiti sebe je ravno obratno od očitanja samemu sebi; ko se ljubiš, se sprejemaš in zato brez sodbe vdihneš vse, kar se ti je zgodilo, se ti godi in seveda vse, kar prihaja. Ker je vsaka malenkost točno tam, kjer ‘mora’ biti, in ti pomaga, da se do konca odkriješ in spoznaš.

Vsak izmed nas je popoln kreator prav vsega v svojem življenju, tudi najmanjšega detajla, pa naj je videti to še tako nemogoče in na trenutke prav bizarno. A resnica je, da ni nikogar zunaj tebe, ki bi ti lahko škodoval, ki bi te lahko zasužnjil, in vsekakor nisi žrtev zunanjih okoliščin. Ustvaril si jih sam, pa čeprav se morda v sedanjem času ne zavedaš, kaj je pripeljalo do tega.

Kaj pa pomeni, da je vsak kreator svojega življenja, in kaj se zgodi takrat, ko si očitamo in nismo zmožni prevzeti odgovornosti za dogodke, ki so se nam zgodili? Takrat se postavimo v vlogo žrtve. V svoj ‘ubogi mali jaz’. Ki je ranjen, ki je jezen, ki je užaljen …

Se lahko ljubiš, ko boli? Težko. Blazen izziv za človeka na Zemlji, a kakorkoli že, možno je in se da. Govorim iz svoje izkušnje. In večkrat ko to storiš, lažje je. Postajaš maestro življenja. Sam svoj mojster in svoj gospodar. Ko trdiš, da neke situacije, dogodka, srečanja, besede (žaljivke) ali česa podobnega nisi izbral sam, takrat na energijski ravni poveš, da nisi kreator svojega življenja. Da te zunanje okoliščine lahko premetavajo in se igrajo s teboj. Vendar to ni res!! Vsak izmed nas kreira vse, pa čeprav se v danem trenutku tega morda res ne zaveda.

In vsi, ki berete tale članek, ste absolutno na točki, ko želite zavestno ustvarjati svoje življenje. Nihče ne pride do teh besed naključno. Vse se zgodi ob točno pravem času in v popolnih okoliščinah. Da torej zaključim tale segment: ko ne prevzameš odgovornosti in odrivaš stran določene dele sebe, ki se pogosto izražajo tudi skozi druge ljudi, takrat pustiš tistemu aspektu (delu) sebe, ki se počuti kot žrtev, in ne kreator, da igra glavno vlogo in vodi tvoje življenje iz resnično omejene perspektive.

Koliko časa si boš to še dopuščal? Koliko časa se boš še mučil in skušal vse rešiti in spraviti v ‘idealen’ scenarij? Kot sem zapisal že večkrat, ni pomembno, kaj je smisel tega in onega, ni pomembno, ali si to naredil ‘prav’ ali ‘narobe’.

Kaj pa, če je vprašanje o smislu življenja zgrešeno zastavljeno … in je življenje le za to, da se ga živi? Brez smisla, brez odgovora in brez kakršnegakoli načrta. Ko obstaja načrt, je v ozadju pričakovanje, in ko zadeve ne potekajo po ‘umskem planu’, pride na površje vsem dobro poznano – očitanje samemu sebi. “To bi moral storiti drugače, zakaj sem doživel to in to, življenje me vedno kaznuje, sem ‘ubogi, mali’ človek itd.”

NISI! ŠE ENKRAT – NISI! Naj povem še ironično in šaljivo: ko se postaviš v tak položaj, si še vedno čudovit kreator – čudovit kreator svojega malega, ubogega jaza. Duša pa se le smeji in sočutno ljubi situacijo.

zelena lucVse je izbira, popolnoma vse. Kaj izbiraš zase? Lepoto bivanja, ki vključuje tudi temno, ranjeno plat kovanca, ali nenehno tekanje za svojimi cilji in ideali, ki so v resnici tako ali tako nedosegljivi? V naši temi leži naša božanskost. Dovoli si biti temen, da boš potem lahko zares svetel. Prava sreča leži namreč v integraciji naše svetle in temne plati, moškega in ženske v nas samih – teh dveh velikih ljubimcev. Brez enega ni drugega in obratno.

Ko boli, naj boli. Ko si žalosten, bodi žalosten. Dovoli si biti vse, kar si, in ne odrivaj ničesar. Ko potrebuješ čas zase, si seveda vzemi čas zase. Ker edino bitje, ki je v resnici pomembno, si TI! Če še malo razširimo okvirje zgornji misli: Dokler sam ne boš srečen, nihče okrog tebe ne bo srečen ali pa ga okrog tebe ne bo. Popolnoma jasno je, več besed ni potrebnih.

Se lahko ljubiš, ko boli? Si lahko rečeš oprosti, ko si strog do sebe? Si lahko sam sebi najboljši prijatelj?

Pa da ne ovinkarimo več, povejmo preprosto, iskreno in simpatično vulgarno: »Jebi ga, vse je popolno točno takšno, kot je!« Morda bi to lahko bila naša vsakodnevna jutranja in večerna mantra.

This entry was posted in blog.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja